Sužnost volje

Oddelek 1: Zakaj so trditve pomembne

Avtor: Martin Luther

Ta članek temelji na prevodu, ki je bil narejen leta 1823 avtorja Edwarda Thomasa Vaughana. Jezik je bil posodobljen s pomočjo CoPilot AI, s nadaljnjimi spremembami in končno odobritvijo uredniškega tima Thirdmill.

Dovolite mi, da začnem s hitrim dotikom nekaj stvari, ki ste jih povedali v vašem Predgovoru – ker pošteno rečeno, zdi se, da zmanjšujete našo stran, medtem ko krepite svojo. Predhodno ste me kritizirali, ker sem preveč trd v svojih prepričanjih, zdaj pa pravite, da ste tako neprijetni s silnimi trditvami, da bi raje pristali k skepticem – vsaj kadar Sveto Pismo in cerkvena nauka dopuščajo. Jasno je, da ste nekdo, ki raje odlaša s cerkveno avtoriteto, tudi če je ne razumete popolnoma. In to je vrsta miselnosti, ki jo, zdi se, občudujete.

Zdaj, spoštujem vaše miroljubne namere. Jasno je, da poskušate biti prijazni in izogibati se konfliktom. Toda če bi nekdo drug rekel, kar ste rekli, bi lahko odgovoril bolj ostro – samo če sem pošten. Kljub temu ne morem pustiti, da ta ideja mine, ne glede na to, kako dobro je mišljena.

Tukaj je stvar: biti kristjan pomeni trdno stati v tem, kar verjamete. Če niste v redu s trditvami – drznimi, neomajljivimi izjavami vere – potem vam manjka nekaj bistvenega. Naj bomo jasni glede tega, kar razumem pod "trditvijo": to je držati se svojih prepričanj, potrjevati jih, braniti jih in ne popuščati. Tako je bila beseda vedno uporabljena, in govorim specifično o resnicah, ki jih je Bog razkril v Svetem Pismu.

Nimamo potrebe po znanstvenikih, kot je bil Erasmus, da bi nas vodili skozi nejasne ali trivialne debate. Tisto, kar potrebujemo, je jasnost in prepričanost glede stvari, ki so pomembne – stvari, ki niso samo neumne ali irelevantne, ampak so osrednje za našo vero. Predvidevam, da ne govoriš o tistih trivialnih debatah tukaj – razen če si pomotoma zamenjal teme ali, kar je še huje, če predlagaš, da doktrina svobodne volje ni pomembna. To bi bil resen korak nazaj.

Kot kristjani ne uživamo v skepticizmu. Smo odločni – več kot celo stoični. Pavel nas nenehno spodbuja, da smo samozavestni in neomajni v tem, kar verjamemo. V Rimljanom govori o priznanju, ki vodi do odrešitve. Jezus pravi, da če ga priznamo pred drugimi, bo tudi on priznal nas pred očetem. Peter nam pravi, da smo pripravljeni razložiti upanje, ki ga imamo. Trditev je v središču krščanstva. Če jo odstranimo, odstranimo vero samo.

Sveti Duh je bil dan nam, da proslavi Kristusa – celo do smrti. To je vrhunska trditev. Duh se ne umakne; sooča se s svetom in izziva greh. Pavel pravi Timoteju, da govori pogumno, tudi ko je neprijetno. Ampak kako lahko nekdo drugega ukori, če sam ne verjame ali trdi resnice? Takšna oseba ne bi smela propovedovati – poslati jo je treba na preverjanje realnosti. In iskreno, zapravljam čas z razlaganjem nečesa, kar bi moralo biti očitno. Kateri kristjan bi lahko prenašal idejo, da trditve niso pomembne? To je kot reči, da vera in religija nista pomembni.

In vendar praviš: "Nisem navdušen nad trditvami; raje imam bolj zmeran pristop." Pojasniš, da ne govoriš o priznanju Kristusa ali njegovega učenja, in cenim to. Iz spoštovanja ne bom sodil tvojih namenov zdaj. Ampak mislim, da bi moral biti bolj previden z besedami. Ne glede na to, kako iskren je tvoje srce, tvoj jezik tega ne odraža z jasnostjo.

Če mislite, da svobodna volja ni bistvena za krščanstvo, potem vaše besede smiselno zvenijo – toda vaša sodba je napačna. Če pa mislite, da je bistvena, potem so vaše besede zavajajoče, tudi če je vaša sodba pravilna. V obeh primerih vaše pritožbe glede "neuporabnih trditev" tukaj res ne veljajo. So mimo bistva.